My Office Team

Moj predlog. Preplačali smo elektriko.Denar je že zbran.Rabimo samo soglasje preplačancev,da se del teh sredstev prenese v sklad za nabavo učbenikov.
LP Nevenka

moj predlog: vsak slovenec naj da 15 ojrov, saj je vajen plačevati.

V ozadju vidim, da so nas obiskali že iz vseh večjih bank pri nas. Potrebovali bi (vsaj) eno, ki bi:

- brezplačno odprla/vodila začasni račun
- omogočila brezplačen plačilni promet najprej na ta račun, potem pa še iz njega.

Da vidimo, katera se bo oglasila prva.

@nevenka: odličen predlog. Kontaktirajte Pezdirja in/ali Holding slovenskih elektrarn in poročajte o rezultatih.

japajade — spet bi vsakdo rad s tujim po koprivah opletal
Avtorjem tako fantastičnih idej predlagam, da naj prodajo svoje premožebje in ga podarijo, pa še zapufajo naj se za do smrti

V uporabo ponujam svoj transakcijski račun.
Vse stroške iz tega naslova bom nosil sam (plačilni promet, nakazila in podobno)

Lp
Gumpec

@joško: Tudi odlična zamisel. Kako torej doseči 200.000 (dvesto tisoč) delovno aktivnih slovencev, da bi uporabili vašo formulo?

Predlagam, da poskusite vzpostaviti stik z mediji, ki ste jih imeli v mislih in poročate o rezultatih.

na žalost nismo več v socializmu, da bi banke zastonj delale. predlagam, da natiskate 2.000.000 letakov in jih vsakemu slovencu izročite, v zameni pa naj vam da 15 eur + stroške letaka, tako odpadejo mediji in moje kntaktiranje z njimi. bo treba pljunit v roke.

Trenutno nimam nobene konkretne ideje, bom pa razmislil o tem in se ponovno javim.

Vse kar sem lahko sedaj naredil je povezava do članka na mojem blogu. Upam da pripeljem koga z dobro idejo

P.J., hvala za objavo (komentar) na drugapolovica.com.

Res pa je, da je to kar velika vsota.

Vsekakor bi morali stopiti v stik z večjimi firmami. Sicer je pa Joškotov predlog zelo dober. Mi moramo samo razširiti besedo po čimveč blogih in medijih. Če pozna kdo kakšnega urednika (novinarja, glavnega urednika, založnika) na kakšnem časopisu ali reviji, bi potem morali napisati brezplačno ”prodajno pismo”. Pač založniška hiša bi častila tisto stran v cajtngu.

Prodajno pismo bi pozivalo vse bralce naj darujejo 15 EUR. Recimo, vsebina prodajnega pisma bi bila lahko kar vsebina tvojega članka (in še kaj udarnega zraven).

Malo sem razmišljal, a še vedno nimam nobene konkretne rešitve.

Znesek je velik, časa pa malo…

Tukaj nas je 5, ki stvar podpiramo. Če bomo donirali po 15€, potrebujemo še natanko 199.995 ljudi. Vprašanje je; “Kako do njih?”

Poiskati moramo ljudi, ki so v teh kriznih časih pripravljeni darovati, pa čeprav gre samo za nekaj eurov.

Lepo bi bilo, če bi imeli na dosegu kakšen medij, ala 24ur… vendar glede na komentarje ni videti, da bi se javil kdo, ki pozna koga, ki bi akcijo lahko tako spromoviral.

Zato sem pričel razmišljati o podjetjih. Potrebovali bi 6.000 podjetij, ki bi donirali po 500€. Lahko sicer znesek zmanjšamo, ampak to pomeni večje število podjetij. Kar je spet problem, saj je danes malo podjetij, ki lahko kar tako pogreša 500€, sploh med manjšimi podjetniki.

Ampak recimo, da se osredotočimo na večja, finančno dobro podkovana podjetja v SLO. Upam, da bi našli vsaj 6.000 takšnih.

Zdaj moramo informacijo o akciji le še spraviti do teh podjetij.

Po mojem mnenju je splet najboljše orodje. Zberemo maile in jih poprosimo, če so pripravljeni pomagat… sicer je kar nekaj dela, ampak če nas za delo poprime več, se ga razdeli in mogoče bi šlo…

No, sem se razpisal in tudi nekaj predlagal, tako kot si želel P.J. Zdaj pa ste na vrsti ostali, da poveste kaj si mislite in ali je realno.

Lukšiča pokličte. Ziher bo imel čas. Saj ga interpelacija ne bo v ničemer ovirala. In se bo lahko posvetil temu. Vprežete pa tudi nekdajnega šolskega ministra Gabra, ki je imel takrat dober posel z izdajanjem učbenikov za v šole. Lahko bi jih dal tiskat džabe.

Delno moderirano by P.J.

Sem se spomnil, kar se mi je zgodilo včeraj.

Podoben primer. Po telefonu me je poklical policajski sindikalist. Želijo izdati knjigo, oziroma sprožiti akcijo, ki bi ozaveščala mlade ”proti drogam”. Ker je na netu našel moj s.p. (tako kot mnogi tržniki v Sloveniji), me je poklical, če bi bil pripravljen darovati (donirati).

Kako bo vse skupaj potekalo?

Gre za kampanjo: telefonski klic, sledi prodajno pismo (po emailu), ko privoliš, da ti ga pošljejo. Financiralo bi se z oglaševanjem oziroma sponzorstvom. Jaz kot podjetnik naj bi daroval za oglas (četrt strani – 250 EUR, pol strani cca. 500 EUR, celostranski 800 EUR). Potem bi pa v knjigi, ki bi jo izdali, priložili spisek sponzorjev, ki so darovali.

Gre za skrbno načrtovano kampanjo in njeno izvedbo.

Moj sosed Janez Petkoš, ki je v samozaložništvu izdal par svojih pesniških zbirk in pripovedi je naredil enako. Na koncu svoje knjige (točnega naslova se ne spomnim) je naštel vse sponzorje (okoliške firme), ki so sodelovali pri financiranju tiskanja te knjige.

Nekateri darujejo, če jim poveš za kaj bodo porabili svoj denar. Nekateri se strinjajo in te podprejo. Toda treba je narediti plan.

Pred planom pa moramo izbrati predloge in se za enega odločiti

Potrebujemo še nekaj predlogov, da jih strnemo v nek postopek.

Tri milijone v treh tednih na mah, brez kakšnega sistema, ki bi bil že izdelan, opore, ki bi pripravljena?

Rabiš hekerja, ki bi v treh tednih vdrl v kak sistem, po katerem se pretaka (ali v njem leži) veliko denarja. Najbolje bi bilo prestreči delčke nagrad, premij, odpravnin in podkupnin raznih mega bankirjev in finančnih mešetarjev, pogoltnih direktorjev brezvestnih korporacij (npr. BP), kakšnih tiranov in diktatorjev.

Tistega Mariborčana so menda proti varščini že izpustili…

@Bimbo:

Predlog je skorajda na mestu. Pozabil sem namreč omeniti, da bi bilo treba ostati v okvirih zakonitega.

Sicer pa je čar ravno v tem. 3 milijone v treh tednih “how to”… Postavljanje ogrodja za navidez nedosegljivo. Uživanje v odkrivanju, ne glede na cilj… Nekaj, čemur se premalo posvečamo.

Ne vem, ali si opazil TV oglase Karitasa za SMS darovanje (po 1 evro) za zvezke. Zagotovo ne bodo nabrali 3 milijonov, ampak nekaj pa že. S to sicer povsem plemenito in izzivalno zamislijo imam predvsem dve težavi.

Prva je seznam potreb, upoštevanje če-jev in ampak-ov ter seveda argumentacija zneska(točnejše število otrok). Gre za vse – od učbenikov do svinčnikov, ali le za del potrebščin? Če gre za vse, se prekriva z akcijo Karitasa, ki že teče, šolskimi učbeniškimi skladi, ki so dobro sprejeta realnost, s socialno pomočjo, ki (upam) v šolah vsaj delno deluje in z nabavno logiko.

S tem sem že pri drugi točki, to je združevanje vseh za isti cilj – brezplačno osnovno šolo. Torej zamisel danes, a šele za naslednje šolsko leto. Z res dobro in smotrno izvedbo, v sodelovanju s Karitas ipd., z vključitvijo mehanizma šolskih učbeniških skladov in drugih obstoječih socialnih vzvodov ter pogajanju za skupno nabavo, ki bi morala glede na količino prinesti najmanj 10-15 odstotkov prihranka.

Če bi to uspelo, bi lahko Pavlinič Krebsova vsaj Lukšičevim birokratom na mah plače znižala vsaj za toliko, kolikor bi znašal izpogajan prihranek pri nabavi vsega blaga.

Pozabil sem vprašati, kako deca? Upam, da je vse v redu in da ponoči sladko spite.

Žena odlično, malo zaspana, deca pa rastejo. Oča pa kot vedno ustvarjalno.

@Bimbo: plosk, plosk, plosk! Kar je po zakonu obvezno, naj bo tudi brezplačno. Se popolnoma strinjam.

Hec teme tega prispevka je pa drugje. Ogledalo si jo je nekaj stotin ljudi. Kar nekaj njih bi lahko, sodeč po tem od kje prihajajo, lahko bilo celo kompetentnih za kak predlog.

Zakaj tako malo ljudi deli ideje z drugimi za doseganje nekega cilja? Priznam, da je pri vsej zadevi šlo bolj za provokacijo…

- Organizira naj se sejem rabljenih stvari in denar naj gre v namene nakupa šolskih potrebščin.
- Sočasno še prodaja (licitacija) dresov (nogometne in košarkarske repke) s podpisi športnikov.
- Veliko ljudi ima tudi doma zvezke,barvice… ki jih ne rabi in bi jih lahko podarili.

@Suzana: Torej ste OK. To je dobro.

@ P.J.: Se mi je kar zdelo, da ti je bilo dolgčas in so ti po glavi rojile razne pobalinske misli.

Pri učbenikih je v ozadju očitno velik biznis založb, ki jih izdajajo in če bi taka akcija uspela (pa ne bo), se bi zgodilo samo to, da bi se učbeniki po novem zamenjali parkrat na leto. Saj bodo že zbrali nove 3 milijone v treh tednih, pa bo nekako posel že cvetel, je logičen zaključek.

Za učence v višjih razredih, sploh pa v srednji šoli bi lahko začeli razmišljati o uvedbi elektronskih učbenikov, ki bi jih učenci dobili na neke vrste ebralnike in jim ne bi bilo potrebno naokrog nositi par kilogramov papirja.

Še vedno pa obstaja stari dobri način, ki smo ga poznali včasih, ko si dobil v šoli rabljen učbenik praktično zastonj. Kdo pa pravi, da je potrebno vsako leto vse kupiti novo? Ob predpostavki, da si ne izmišljajo neprestano novih učbenikov, kar pa sem v uvodu razložil, da je samo en velik biznis.