header image

Birokracija skozi okno jabolka in pingvina

Objavil: P.J. | 10.02.2010 | 9 Komentarjev |

Za razliko od naše državne birokracije, ki si lahko za leto 2010 privošči nakup in najem programske opreme privošči 33 mio evrov, k temu pa še navrže 12 mio za vzdrževanje taiste programske opreme, si povprečen slovenski podjetnik pomaga na druge – predvsem cenovno ugodnejše – načine.

Mimogrede, če si privoščim še en majhen ekskurz… Za omenjenih 55 mio evrov bi lahko naša državica zaposlila cca. 1850 mladih tehnikov in diplomantov s področja IT-ja, oblikovanja, prevajalcev, … in cel kup drugih profilov in jim plačala v povprečju okoli 1.500,00 evrov NETTO plače – zato, da bi razvili, prilagodili in ne vem kaj še vse, na koncu pa še uvedli uvedli uporabnike v obstoječo in posebej za našo državo prilagojeno odprtokodno programsko opremo.

Vrnimo se raje k našemu podjetniku, ki je primoran ravnati racionalno. Kolikor se racionalno pač ravnati da. Kajti tudi tu se rado zaplete. Kot pri mojima znancema Luki in Mateju, ki se še vedno trudita in vztrajata na našem ničkaj prijaznem podjetniškem parketu. Ko sta se odločala pred leti, kako vse kolobocije spraviti v računalniško obliko, sta naletela na prvo oviro… primorana sta bila kupiti še en računalnik z operacijskim sistemom Microsoft Windows XP, zato da sta sploh lahko postala ponosna lastnika programa za vodenje knjig. Odločila sta se za paket Birokrat.

Z Birokratom sem se srečal prvič v vsej moji dosedanji karieri. Ime Birokrat MSDE je precej obetalo. Predstavljal sem si, da program za shranjevanje podatkov uporablja Microsoft Data Engine, kar se je kmalu izkazalo za pravilno domnevo. Magda (ki, kot je v manjših podjetjih v navadi, skrbi za vse živo) mi razkaže, kako program deluje in priznati moram, da je zadeva kar ergonomična. Meniji so nekako logično razporejeni in nekdo, ki vsaj približno ve, kaj mu je početi, se v programu zlahka znajde.

(Masovno) Pošiljanje komercialne pošte poslovnim partnerjem

Prva zadeva, ki smo si jo za ta teden zastavili je bila omogočiti pošiljanje pošte o ponudbi podjetja poslovnim partnerjem. Gre za dejavnost, kjer je to nujna obveznost (in ne basanje poštnih predalov z vsem živim). Iz torbice z napisom MSDN sem potegnil zgoščenko z napisom Microsoft SQL Server in namestil Cient Tools na svoje računalo. Z MS SQL strežnikom nisem delal že od leta 2006, se mi zdi. To bo še zanimivo.

Ko se vse skupaj naloži in zaženem Query Analyzer doživim prvi šok… Niso mi mogli dati podatkovnega slovarja. Iz preprostega razloga – ker ga nikoli niso prejeli. Ne vem, kako si lahko kdorkoli privošči prodati program, ne da bi mu priložil podatkovni slovar.

NASVET

Ko kupujete kakršenkoli program, od prodajalca zahtevajte podatkovni slovar. V temu dokumentu mora biti nedvoumno razloženo, kam se posamezen podatek, ki ga vnašate dejansko shranjuje.

Podatkovni slovar navadno vsebuje seznam vseh tabel, njihov opis in namen, opise vseh polj v posamezni tabeli po podatkovnem tipu, namenu in še nekatere druge tehnične podatke (indeksi, ključi, ipd.). Če je zbirka podatkov razdeljena v več imenskih prostorov, morajo biti opisani tudi ti in njih namen.

Gre vendar za podatke – lahko tudi za več let poslovanja. Podatke nekega podjetja na disku, vgrajenem v računalnik, ki je last taistega podjetja. To podjetje ima pravico (in v končni fazi tudi dolžnost) vedeti, kje se dejansko “fizično” nahaja vsak njihov podatek. Ker uporabljajo program, ki ga je izdelal nekdo drug, sami nimajo vpliva na to, kje in kako so podatki dejansko shranjeni. Zato je nujno, da se jim to pove. Za to so podatkovne slovarje tudi izumili.

Začelo se je mukotrpno iskanje po zbirki podatkov. Na srečo podjetje Birokrat, d.o.o., ki je Birokrata razvilo omogoča prenos t.i. DEMO (preizkusne) različice na svoj računalnik, tako da sem se poslužil te metode. Skozi program sem vnašal podatke in gledal, kaj se dogaja v bazi podatkov. Dolgotrajno, mukotrpno in z vidika naročnika dokaj drago.

Kljub temu, da so se pri snovanju Birokrata temeljito potrudili zakomplicirati zadevo, sem vendar med kopico baz nametanih na strežnik uspel dokaj hitro razvozlati, kam se kaj zapisuje. Izkušnje in zvezde so bile tokrat na moji strani.

Čas, da se veselica prične. Najprej smo tabelo PartnerKontakt (imenski prostor: BIRO013) naredili uporabno, saj je z vidika CRM-ja ta tabela popolnoma neuporabna. Dodali smo nekaj polj in v FileMaker-ju naredili nove obrazce za vnos in pregled poslovnih partnerjev in kontaktnih oseb. Tukaj se je za Luko in Mateja odprl popolnoma nov svet. Po toliko letih sta namreč prvič lahko dostopala do podatkov v Birokratu neposredno iz svojih jabučkov (Mac-ov).

Zaradi načina postavitve indeksov v podatkovni zbirki Birokrata (ta program je po mojem mnenju – glede na to kar sem videl – vnaprej obsojen na počasno delovanje, op.p.), smo dodali še nekaj indeksov in pripravili poizvedbe1 in tako smo imeli dovolj podatkov za želeni namen.

Sedaj je prišla na vrsto priprava predlog v OOo Writer-ju in nastavitev OOo Base podatkovnih virov, ki so OpenOffice.org na Mac-u povezali z MS SQL strežnikom na MS Windows računalniku. Drugi dan okoli 13.-e ure je Luka zadovoljno gledal, kako se nabirajo potrdila o branju v njegovem poštnem predalu. V vsega nekaj minutah smo poslali kakih 1300 elektronskih sporočil. Preostanek se je tiskal na Minolti v kotu. Nekatere stranke pač želijo vse na papirju. Tokrat je vse opravil z nekaj kliki v Čarovniku za spajanje dokumentov.

Pošiljanje opominov o neplačilu

Tretji dan smo za Magdo naredili kar v FileMaker-ju mini programček (FileMaker deluje tako z Mac OS, kakor tudi z MS Windows opremljenih računalnikih), ki je sfiltriral podatke po kriterijih, ki jih je sama določila, nato pa samodejno generiral elektronsko sporočilo o zapadlih terjatvah, poleg pa pripel še PDF z vsemi specifičnimi podatki (specifikacijo zapadlih terjatev), oblikovanih skladno s celostno grafično podobo podjetja.

S tem dejanjem sem si prislužil kavo in rogljiček – gratis. Poleg tega me je prenehala grdo gledati, ko sem jo vsake toliko prosil, naj ne počne ničesar v Birokratu. Zdaj je vedela, da lahko dobi še kak sladkorček. Jaz sem pa imel mirno vest. Neprecenljivo.

Spletni dostop – sanje vsakega tržnika na terenu

Dejavnost, s katero se Luka in Matej ukvarjata zahteva veliko dela na terenu. Pogosti so tudi izleti na relaciji Združeno Kraljestvo, Švica, Italija, Hrvaška, Portugalska… Tokrat smo se spravili na “potne naloge” v Birokratu.

V PHP-ju na Linux strežniku smo naredili dokaj enostavno spletno aplikacijo, ki je del Birokrata prenesla na splet. Uporabniške vmesnike smo namesto v HTML-ju zaradi hitrejše izdelave naredili kar v XUL-u, ki je veliko bolj aplikativno naravnan. Na kocu je nastalo nekaj takega, kot vidimo na sliki.

Razširili smo Birokrata

Razširili smo Birokrata

V tej fazi smo Birokrata že temeljito razširili. Spletna aplikacija je imela na koncu kakih 25 obrazcev za vnos in pregled in zmožnost kreiranja kar nekaj PDF dokumentov (poročil in izpisov, spet skladnih s celostno grafično podobo podjetja), itd. Barvna shema vseh vnosnih mask pa je sledila Mac OS X Leopard barvni shemi, saj so tudi “pingvini”2 bili preoblečeni v MacOS-X Aqua Theme 1.2.1 za namizno okolje GNOME.

SMS Alarm – obveščanje o dogodkih

Na koncu smo zadevo začinili s sladico. V FileMaker-ju smo nastavili še nekaj vnosnih oken za nastavitve, preglede in celo vnose. Nismo prenesli celotnega Birokrata na Mac, a zajeten del funkcionalnosti je bil dostopen tako iz FileMaker-ja, kakor tudi preko spleta. Magdi je bilo delo precej olajšano. Sploh z zadnjo pogruntavščino, ki smo jo nastavili.

Magdin računalnik smo opremili z navadnim Mobitelovim USB UMTS modemom in kar obstoječo priloženo aplikacijo prepričali, da je pošiljala obvestila, ki smo ji jih podtaknili. Tako so se lahko posamezniki naročili na določene informacije in Magdi ni bilo več treba klicarit vsakega posebej.

Namesto konca

Po dveh tednih – bolj točno 11 delovnih dneh – smo bili nared. Birokrata smo spremenili v čisto pravi informacijski sistem za področje, za katerega prvenstveno sploh ni bil namenjen. Kljub posameznim kritikam, ki sem jih izrekel na račun Birokrata, pa moram na koncu korektno priznati, da je program popolnoma kos vsem nalogam, ki jih obljublja in za katere je pravzaprav namenjen.

To, kar smo mi počeli, je pravzaprav povezava (izkoriščanje) oz. nadgradnja Birokrata, kot jedra poslovnega informacijskega sistema z zunanjimi (popolnoma v lastni režiji razvitimi) moduli, ki podpirajo specifične zahteve poslovnega procesa, pri čemer smo uspeli doseči, da se podatki v sistem vnesejo le enkrat in so s tem na voljo vsem (pooblaščenim) ravnem kadrov v podjetju, ne glede na programsko opremo, ki jo uporabljajo.

Opisano je zgolj primer, ki vam poskuša na praktičnem primeru predstaviti, kako se tudi sami lahko lotite prenove in nadgradnje vašega informacijskega sistema. Pri tem se mi je zdelo pomembno, da vam predstavim nekaj idej, ki jih lahko po želji implementirate tudi sami. Potrebujete le nekaj volje, nekaj časa in ne ravno veliko finančnih sredstev. Učinek pa je lahko ogromen.

Če pa želite, se lahko tudi kadarkoli obrnete name po pomoč. Z veseljem se bom spoprijel z izzivom in ga na koncu spremenil v delujočo rešitev.

P.S.: imena, uporabljena v besedilu so izmišljena (oz. prirejena).

DODATEK (odziv podjetja Birokrat)

Iz podjetja Birokrat, d.o.o., kjer razvijajo Birokrata so mi danes (10.02.2010) sporočili, da je možno pridobiti podatkovni slovar in/ali pomoč pri nadgradnjah sistema v lastni režiji na željo stranke. Ravno tako so pohvalili naš trud pri vkomponiranju produkta v Mac okolje. Za takojšen odziv se jim najlepše zahvaljujem.

  1. poizvedba je navidezna tabela, ki se generira glede na vhodne parametre vsakič znova – na zahtevo []
  2. na prenosnikih tržnikov na terenu je nameščen operacijski sistem Linux []
  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Naredi si sam, Pisarna in poslovanje, Zbirke podatkov
Tags: ,

Odzivi

Oj, a si že kdaj razmišljal, da bi spletno aplikacijo naredil v GWT-ju, ki je prav tako aplikativno naravnan, rezultat pa je nato viden v večini brskalnikov.

GWT je fantastična platforma, kolikor jo je do sedaj moj raziskovalni duh povohal. Nisem se pa lotil narediti nič ževljenjskega na njej. Zaenkrat.

V opisani rešitvi mi je XUL prišel bolj prav iz večih vidikov. Omogočal mi je namreč delo odjemalca v načinu brez povezave. Poleg tega pa ni potrebe po nameščanju kakršne koli baze podatkov na odjemalca, saj že sama Mozillina platforma ponuja dovolj dober psevdo DB model za začasno shranjevanje podatkov.

Gre torej za neke vrste “smart client” koncept, kjer aplikacija deluje neposredno s strežnikom, v primeru, ko povezave ni, pa še vedno lahko zastopnik na terenu neovirano dela (če je uspel inicializirati aplikacijo in napolniti šifrante, preden je šel na teren). Ko ima dostop do interneta, pa samo še sinhronizira odjemalca s strežnikom.

Cel uporabniški vmesnik, spisan v XUL-u je torej prenešen na odjemalca v XPI obliki ob prvem zagonu. Javanska platforma omogoča nekaj podobnega s pomočjo JNLP protokola, vendar pa ne ponuja rešitve thin DB problema.

Le zakaj bi državna uprava zaposlovala kakšne informatike, če pa je outsourcing IN? Možnost, da od njega lahko kaj kapne v uradniški žep, od plač redno zaposlenih pa ne, je zlonamerno natolcevanje.
In kaj je nekaj desetin milijonov letno, saj bomo sčasoma nabavili celo hordo uvoženih plavolasih lepih “Vid” (glej durs.gov.si), ki bodo delale namesto vedno sitnih redno zaposlenih informatikov?

Sicer pa zelo zanimiv opis možnosti. Hvala.

Sicer se na računalništvo ne spoznam :lol: so mi pa všeč inovativni ljudje, ki jim vsak problem predstavlja izziv :lol: za razliko od tistih, ki probleme pometajo pod preprogo :lol:

@bimbo (#3): zanimivo izhodišče. Morda napišem prispevek o outsourcingu. ;-)

Glede opisa možnosti pa, upam da pride prav.

@noah: na računalništvo se niti jaz ne spoznam. Se pa z veseljem spuščam v odkrivanje zmožnosti, ki jih to čudo ponuja. :D

Sicer pa uživam pri svojem delu. Vsak projekt je nov izziv – razumeti bistvo problema in ga predstaviti v čistem jeziku matematične logike (lingua pura). Ko mi uspe, dobim plačilo, sicer pa pač ne. Morda bi slednjo logiko veljalo uvesti tudi za naše politike. ;-)

Za projekt smo prejeli dovoljenje, da ga navedemo kot referenčnega.

INTROINVEST, d.o.o.
Finančno investicijsko svetovanje
in finančna izterjava

Referenčne osebe:
Andrej Volpi (tel: 01 620 77 41)
Luka Višnič (tel: 01 756 44 71)

Do tega članka sem prišel samo zato, ker sem v nekem drugem zasledil omenjen OO, kar je bilo dovolj, da me pritegne.
tvoje “Out of the box” razmišljanje na primeru, ki si ga opisal je sila pohvalno. Kontakt zabeležen.

@Miško: Ja, z OpenOffice.org se da narediti mnogo uporabnih reči. Nekoč, na začetku smo celo poslovanje vodili na kombinaciji MySQL in OpenOffice.org (odtod tudi izpeljanka My + Office). Osebno menim, da bi ti dve orodji zadovoljili vse potrebe prbl. 90-ih % vseh slovenskih podjetij).

:D

P.S.: Imate zelo lepo, pregledno in funkcionalno spletno predstavitev. Pogrešal sem edino “uvodni slogan” na vidnem mestu, saj ko sem prišel na stran v bistvu nisem takoj vedel, s čim se ukvarjate. Sicer pa, pohvale z moje strani.

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije