header image

Preglednice: obračun plače in dajatev (davki in prispevki) – 1. del

Objavil: P.J. | 3.12.2009 | Brez komentarjev |
PomočOpisana rešitev deluje na operacijskih sistemih iz družine Microsoft Windows, kakor tudi na Mac OS in Linux operacijskih sistemih. Vse kar potrebujete je (brezplačna) pisarniška zbirka OpenOffice.org, ki si jo lahko (lokalizirano v Slovenščino) brezplačno prenesete na svoj računalnik od tukaj.

Glede na aktualno situacijo, ki vlada v naši državici, sem pomislil, da bi za ta primer uporabil kar temo o plačah. Skozi ta članek se bomo torej spoznali z nekaterimi osnovnimi funkcijami preglednic in na koncu vse skupaj poskusili sestaviti v orodje za izdelavo plačilne liste. Tokrat bomo za orodje izbrali preglednico, kot je npr. OpenOffice.org Calc ali Microsoft Excel.

Pripravimo si teren

Da se ne bi preveč ukvarjali z našo davčno zakonodajo, ki je pogosto pisana na način, da si človek pri zdravi pameti težko predstavlja kaj drugega, kakor da so jo namenoma tako zakomplicirali iz čiste zlobe, se bomo z njenimi lastnostmi in posebnstmi ukvarjali sproti, skozi izdelavo našega projekta. Za začetek si oglejmo, kaj pravzaprav potrebujemo za izdelavo takšnega orodja s pomočjo preglednice:

  • seznam zaposlenih nam bo služil, da bomo lahko zadevo uporabili za več zaposlenih, vseeno pa bomo vse skupaj imeli v eni sami datoteki (na enem mestu)
  • naslednji seznam bo služil vnosu posameznih parametrov obračuna za vsakega posameznega zaposlenega za določen mesec.
  • naslednji seznam bo predstavljal celostno plačino listo, oblikovano za izpis na tiskalnik.
  • potrebovali bomo tudi seznam t.i. prispevkov na izplačane plače (to je dajatev, ki naj bi bremenile delodajalca)
  • k zgornjemu seznamu bomo dodali še enega skoraj identičnega, le da je ta namenjen t.i. prispevkom iz plač (to so dajatve, ki naj bi bremenile delavca)
  • naslednji seznam, katerega potrebujemo je dohodninska lestvica
  • potrebujemo tudi seznam olajšav
Vstavljanje novega delovnega lista

OpenOffice.org Calc: Vstavljanje novega delovnega lista

Skladno z zgoraj naštetim bomo ustvarili zavihke (delovne liste) v naši preglednični rešitvi. V OOo Calc-u nov delovni list vstavimo tako, da v menuju Vstavi izberemo možnost Delovni list, kot je prikazano na sliki. Odpre se nam novo okence, v katerem izberemo, ali naj se nov delovni list prikaže pred ali za tistim, na katerem se trenutno nahajamo, poimenujemo nov delovni list, itd. Ko opravimo, kliknemo na gumb V redu in že imamo nov delovni list.

V našem primeru bomo postopek ponovili tolikokrat, da bomo spodaj imeli sedem zavihkov, ki predstavljajo sedem delovnih listov.

Če se slučajno zmotimo (zatipkamo), lahko delovni list tudi preimenujemo. To storimo tako, da se z miškinim kazalcem pomaknemo na zavihek, katerega želimo urejati (preimenovati) in pritisnemo desni miškin gumb. V priročnem menuju, ki se nam ob tem odpre izberemo možnost Preimenuj delovni list.

Če želimo zamenjati vrstni red delovnih listov, se enostavno z miškinim kazalcem prestaimo nanj in ga ob stisnjenem levem gumbu miške povlečemo na želeno pozicijo. Ko spustimo miškin gumb, bo vlečenje zaključeno. Ko zaključimo z ustvarjanjem novih delovnih listov, bi morali imeti rezultat podoben temu na spodnji sliki.

Delovni listi

Delovni listi

Naj še opomnim, da bi bilo dobro, da bi delovne liste poimenovali enako, kakor su tukaj v primeru, saj se bomo (na)učili sklicevanja na druge delovne liste, za kar nam bo prav prišlo, da se držimo skupnega poimenovanja. Sicer boste morali še v vaših glavah “prevajati”, kako je pri vas poimenovan posamezni delovni list, o katerem bomo tukaj govorili.

Seznam zaposlenih

Ta zavihek ne bi smel predstavljati večjih težav. Služil bo kot šifrant zaposlenih v podjetju, zato da ga bomo lahko uporabljali na preostalih delovnih listih. Edina posebnost tega delovnega lista je izračun delovne dobe za dotičnega zaposlenega. Zato bomo samo ta del podrobneje pogledali. Namen tega dela je spoznati se z operacijami nad datumi.

Če želimo izračunati skupno delovno dobo, moramo poznati podatek o delovni dobi v preteklosti (pred zaposlitvijo pri nas). Naslednja spremenljivka je datum nastopa trenutne zaposlitve. In zadnja spremenljivka, ki nastopa v tej kalkulaciji je trenutni datum.

Današnji datum v OpenOffice.org Calcu dobimo sklicem funkcije TODAY(). Delovno dobo v podjetju izračunamo dokaj preprosto. Predpostavimo, da se datum nastopa dela v podjetju nahaja v celici L5.Najprej se lotimo števila let v podjetju, pri čemer si bomo pomagali s funkcijo YEARS(). Funkcija prejema tri parametre. Prva dva sta datuma, ki omejujeta obdobje, tretji pa pove, ali naj funkcija vrne napolnjene (0)ali začete (1) mesece.

    [M5] =YEARS(L5;TODAY();0)

Sedaj se lahko lotimo izračuna števila mesecev v podjetju. To storimo tako, da s pomočjo funkcije MONTHS() izračunamo število mesecev od dneva zaposlitve do danes in od dobljenega rezultata odštejemo predhodno izračunano število let, pomnoženo z dvanajst.

    [N5] =MONTHS(L5;TODAY();0)-M5*12

Sedaj pride na vrsto še število dni. Funkcija DAYS() nam sicer vrne število dni med dvema datumoma, ampak bi imeli precej težav z različnim številom dni v mesecu, da o prestopnih letih niti ne govorimo. Zato bomo uporabili manjši trik. Najprej bomo s pomočjo funkcije EDATE() izračunali, kateri datum bi bil, če datumu nastopa dela prištejemo število mesecev, kolikor je že pri nas. Nato pa bomo ta datum odšteli od današnjega in tako dobili razliko v dnevih.

    [O5] =TODAY()-EDATE(L5;M5*12+N5)

Sedaj, ko smo izračunali število let, mesecev in dni zaposlenosti pri sedanjem delodajalcu se lotimo seštevanja skupne delovne dobe. Najprej moramo sešteti število dni delovne dobe ob nastopu in število dni pri sedanjem delodajalcu. Nato pa, če je dobljena vsota večja od števila dni v mesecu, slednje odšteti. Tako pridemo do sledeče formule:

    [R5] =O5+K5-IF(O5+K5<DAYSINMONTH(TODAY());0;DAYSINMONTH(TODAY()))

Nadaljujemo z izračunom mesecev. Tudi tukaj najprej seštejemo število mesecev delovne dobe pred nastopom in število mesecev pri sedanjem delodajalcu. Nato prištejemo še en mesec, če je bilo v prejšnjem koraku število dni večje od števila dni v mesecu. Na koncu še po potrebi odštejemo 12, če bi dobljeno število mesecev preseglo to številko.

    [Q5] = =J5+N5+IF(O5+K5<DAYSINMONTH(TODAY());0;1)-IF((J5+N5+IF(O5+K5<DAYSINMONTH(TODAY());0;1))<12;0;12)

Ostalo je še le še število let skupne delovne dobe. Tudi tukaj seštejemo obe vrednosti v letih in po potrebi prištejemo eno leto, če smo pri mesecih morali odšteti 12 mesecev. Tako dobimo še zadnjo formulo:

    [P5] =I5+M5+IF((J5+N5+IF(O5+K5<DAYSINMONTH(TODAY());0;1))<12;0;1)

Tako, seznam zaposlenih smo zaključili in se repko natelovadili z računanjem datumov in obdobij. Sedaj bi morali imeti izdelek, ki je nekaj podobnega temu, kar prikazuje slika spodaj.

Seznam zaposlenih

Seznam zaposlenih

Prispevki na plače in prispevki iz plač

Preden se zares lotimo računanja potrebujemo še nekaj šifrantov. Zato se jih lotimo. Najprej naredimo seznam prispevkov na plače, torej tistih dajatev, ki naj bi jih plačeval delodajalec. Ti skupaj znašajo 16,1% na bruto plačo zaposlenega (≈13,87% stroška delodajalca). Sestavljeni so iz:

  • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 8,85%
  • Prispevek za zdravstveno zavarovanje: 6,56%
  • Prispevek za zaposlovanje: 0,06%
  • Prispevek za poškodbe pri delu: 0,53%
  • Prispevek za starševsko varstvo: 0,10%

Ko vse skupaj zložimo, bi morali dobiti nekaj takšnega, kot je prikazano na spodnji sliki.

Prispevki na plače

Prispevki na plače

V zadnji vrstici prikazujemo vsoto vseh števil v stolpcu C. Za to smo uporabili funkcijo SUM() v obliki

    [C8] =SUM(C3:C7)

Sedaj naredimo seznam prispevkov iz plač, torej tistih dajatev, ki naj bi jih plačeval delojemalec. Ti skupaj znašajo 22,1% na bruto plačo zaposlenega. Sestavljeni so iz:

  • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 15,50%
  • Prispevek za zdravstveno zavarovanje: 6,36%
  • Prispevek za zaposlovanje: 0,14%
  • Prispevek za starševsko varstvo: 0,10%

Ko tukaj vse skupaj zložimo, bi morali dobiti nekaj takšnega, kot je prikazano na spodnji sliki.

Prispevki iz plač

Prispevki iz plač

Dohodninska lestvica in olajšave

Ta del je predvsem odvisen od volje Davčne Uprave. Ta trenutek so takšne volje, da zgleda zavihek dohodninska lestvica tako:

Dohodninska lestvica

Dohodninska lestvica

Zgornja tabela torej prikazuje, koliko dohodnine smo dolžni plačati državi. V praksi to zgleda nekako tako, da oseba, ki ima davčno osnovo 1.000,00 EUR plača na prvih 617,54 EUR 16% dohodnine, kar znese 98,81 EUR. Na preostalih 382,46 EUR pa plača 27% dohodnine, kar znese še dodatnih 103,26 EUR. Skupaj torej oseba s 1.000,00 EUR davčne osnove plača 202,07 EUR dohodnine (skupaj prbl. 20,21%).

Lestvica olajšav

Lestvica olajšav

Olajšave so podobna zadeva. Sicer jih je še nekaj, a za naš primer bosta zadostovali tako imenovana splošna davčna olajšava in olajšava za vzdrževane otroke, kot verjetno najbolj pogosti.

2. del»


  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Naredi si sam, Pisarna in poslovanje
Tags: , ,

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije