Kljub dopustniškemu razpoloženju in brezskrbnemu pogledovanju na koledar in odštevanju dni na koledarju se nezadržno približuje jesen, katere eden prvih znanilcev je šolski zvonec, ki zazvoni 1.-ega septembra. Pomislil sem na 3.000.000,00 evrov… Več…
Sem ter tja se kdo obregne, zakaj pri milem bogu – če sem že predavatelj na MS Excel Expert tečajih, nikoli ne napišem, kako stvar narediti v MS Excelu. Odgovor je sicer preprost – ker želim uporabnikom pokazati, da se da z OpenOffice.org Calc-om narediti vse, kar se da v MS Excelu, na bolj ali manj enak način. Pa bom tokrat za spremembo, da bo pravici zadoščeno, res uporabil MS Excel za primer. Več…
Brutish Pollutium
Naftni “madež” v Mehiškem zalivu se je v obdobju od 20. aprila 2010 do 31. maja 2010, po eksploziji naftne ploščadi Deepwater Horizon, razlezel po površini kakih 2500 kvadratnih milj (oz. 8000 kvadratnih kilometrov). V enem mesecu se je izlilo med 19 in 29 milijoni galon (1 galona je prbl. 4,5 litra) nafte, kar je več kot 10 krat več, kakor v nesreči tankerja Exxon Valdez družbe Exxon v lasti Rockfellerjevih na Aljaski leta 1989.
V mehiškem zalivu se trenutno nahaja največja količina nafte, ki se je kadarkoli znašla v morju. Zatorej je govoriti o “madežu” groteskno, saj gre za ekološko katastrofo brez primere. Hkrati se ustvarja vtis, da je “največja svetovna velesila” nemočna v poskusih, da bi se zaščitila pred širjenjem te nafte, saj slednja še vedno izteka iz poškodovane vrtine globoko pod morjem. Zakaj? Več…
Že kar nekajkrat sem bil opozorjen, da bi ob bok knjigi prejetih računov sodila tudi knjiga izdanih računov, narejena v Microsoft Office Excel-u in OpenOffice.org Calc-u. Razlog, zakaj sem odlašal z izvedbo se skriva v tem, da gre za več vsebine, kot se zdi na prvi pogled. Več…
Predvidoma v drugi polovici maja 2010 bo Zavod RS za zaposlovanje ponovno začel izvajati program samozaposlovanja. Osebe, ki imajo poslovno idejo, bodo morale najprej opraviti intervju s svojim svetovalcem zaposlitve in z zunanjim podjetniškim svetovalcem, nato pa se udeležiti brezplačne delavnice priprave na samozaposlitev.
Temu potem sledi nekaj birokracije in subvencija v višini 4.500,00 EUR. Mnogim iz tega programa sem pomagal pri izzivu računalniške podpore poslovanja in sedaj bom poskusil strniti vse skupaj na nek skupni imenovalec. Več…
Ta konec tedna smo dobili svojevrstno priznanje za naše delo, saj smo magično mejo tisočih obiskovalcev presegli tudi v soboto in nedeljo. Vsi, ki se ukvarjamo s spletom – tako ali drugače, vemo da se ob koncih tedna obisk spletišč občutno zmanjša. Več…
V predhodnem prispevku sem se spraševal, zakaj je iz obvestila NLB Leasinga mogoče razbrati, da je obračunan DDV na obresti (oz. stroške financiranja), čeprav to po ZDDV-1 ni potrebno. V primeru osmih tisočakov glavnice se tako po nepotrebnem posel preplača prbl. 165 evrov. Nadvse me je motilo, da ti denarci izginejo v »megli« naše zakonodaje. Sploh glede na to, da znesek predstavlja prbl. 2% vrednosti celega posla.
Ali je problem v zakonodaji, ali kje drugje? Iz odgovora, ki so ga podali iz podjetja NLB Leasing se (po pričakovanjih) ni dalo razbrati česa smiselnega in je vse skupaj postalo le še bolj megleno, zato je bilo treba še malo zavihati rokave. Več…
Še ena izmed cvetk naše »mat’ kurje«, kjer se (pre)pogosto ne ve točno, kdo pije in kdo plača. No, kdo plača je bolj ali manj jasno – ni pa jasno kdo natančno je plačano spil. Seveda je spet govora o »dacariji« in njih mešanju megle. V tej megli se seveda tako slabo vidi, da se lahko človek hitro izgubi v množici nedorečenosti. Na eno takih naletimo v primeru leasinga (konkretno NLB Leasinga).
Oni dan sem se malo poglobil v izpisek, ki sem ga prejel od omenjene inštitucije in naletel na milo rečeno čudno postavljene in predstavljene številke. Bolj ko sem se poglabljal, bolj mi je postajalo jasno, da nekaj denarja izpuhti neznano kam – morda v prej opisano meglo. Več…
Svet bi moral biti do slovenskega podjetnika veliko bolj prijazen, kakor je to sedaj v praksi. Predvsem država bi se morala čimprej začeti zavedati, da je zanjo eksistencialnega pomena, da se podjetništvo razvija. S poenostavitvijo spremljajočih (predvsem davčnih) postopkov, ki spremljajo poslovanje in prilagoditvijo zakonodaje na način, ki bo podjetništvo dejansko spodbujal bo končno naredila enega izmed pomembnih korakov v smeri upravičenja lastnega obstoja. Morda bi slednje moral kdo namigniti našemu »Borat«-u1.
Vendar tokrat ne bomo govorili o tem, kaj vse bi lahko država storila (in bi morala storiti) za slovenskega podjetnika, ampak se bomo osredotočili drugam. Lotili se bomo poglavja o tem, kaj lahko podjetnik naredi zase sam. V duhu tiste vsem zane krilatice »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal«. Več…
Ko nanese beseda na podatkovne zbirke in podatkovni strežnik, večina spremeni temo na kaj manj abstraktnega. Vendar vprašanja ostajajo in terjajo odgovore. Dolga poročila, ki jih generirajo ERP1 sistemi so navadno preobsežna, da bi človek lahko na hitro iz njih kaj razbral. Ko pa se človek obrne na koga, da bi naredil nek zbirni pregled, v katerem bi zgoščeno prikazal odgovor na neko vprašanje, pa naleti na zmajevanje z glavo in nagubana čela, ki sporočajo: »To pa ne bo šlo.«. V tem prispevku bom skozi praktičen primer prikazal, da zbirna poročila2 niso noben »bav bav« in jih lahko tudi sami na hitro pripravimo. Več…
